Whitebeam logo

KEMIJA ZGOREVANJA BIOMASE V NAPRAVAH VELIKEGA OBSEGA

Biomaso se pogosto opisuje kot 'ogljično', kar v širšem smislu drži, vendar vsebuje tudi veliko drugih molekul, zaradi katerih je 'čisto' zgorevanje težje uresničljivo. Tudi če bi sežigali čisti ogljik, bi zaradi nepopolnega zgorevanja nastala onesnaževala v obliki ogljikovega monoksida in sajastih delcev. Poleg tega bi toplota, nastala med zgorevanjem, povzročila reakcijo med kisikom in dušikom v zraku, zato bi nastali dušikovi oksidi.

Neogljične molekule v gorivu imajo prav tako vsaka svoj učinek na emisije. Najbolj pomembne med njimi so katranaste spojine, ki lahko, če ne zgorijo popolnoma, uhajajo v zrak kot hlapne organske spojine. Nekatere med njimi lahko kondenzirajo in tvorijo trdne delce.

V gorivu prisotne rudnine se navadno spremenijo v pepel, del pepela pa se lahko sprosti kot prah. Biomasa iz stebel poljščin in drugih rastlin, npr. slama, vsebuje tudi klor, ki ravno tako vpliva na emisije.